Naha ya Aforika Borwa e hlwaile kgwedi ena ya Hlakubele ele ya ho keteka ditokelo tsa batho. Sehopotso sena se tliswa ke diketsahlo tsa bo 1959-1960 moo mokgatlo wa PAC o ile wa kena letsholong la boipelaetso le kgahlanong le ditokelo tsa botho le melawana ya dipasa. Ho bolelwa ha matsholo ana a boipelaetso e ne ele a kgotso mane motseng wa Sharpville, Gauteng le motseng wa Langa ho la Motse Kapa empa sepolesa sa ka nako eo sa mmuso wa kgethollo se ile sa thunya baipelaetsi ka sehloho, ke ka hoo ho ketekwang kgweding ena ya Hlakubele mona Aforika Borwa.
Molaotheo wa Naha ya Aforika Borwa o nkuwa jwaloka o tswelletseng pele lefatsheng ka bophara fela baahi ba naha ena bantse ba phela ka tlasa maemo a seng hantle. Tlhokeho ya mosebetsi ke bothata bo boholo mona Aforika Borwa ebile le dipalopalo ho tswa ho ba STATSSA di supa hore ke dimilione tse 14 tsa bath oba sa sebetseng haholo basadi le batjha.
Kgaolo ya bobedi ya molaotheo e bua ka molao wa ditokelo e hlalosa hore molao wa ditokelo ke motheo wa temokrasi Aforika Borwa, e sireletsa ditokelo tsa batho bohle ka naheng le ho tiisa ditokelo tsa demokrasi , ho boloka serithi,tekatekano le tokoloho, empa ka hare ho molao wa ditokelo ha hona tokelo ya ho sebetsa.
Maqakabetsi a tlhokeho ea mesebetsi a metse ka metso sebopehong sa moruo oa Afrika Boroa oo moruo o seng oa liindasteri o itšetlehileng ka thomello ea thepa e tala le ho tsoa kantle ho naha ea thepa ea boleng bo holimo. Ka maemo a phahameng hakana a ho se lekane a bakilweng ke kgatello ya naha ya batho ba batsho tlasa bokoloniale le kgethollo, Aforika Borwa ha e a ka ya hlola e kgona ho hlahisa mmaraka o moholo wa ka hare o ka tshehetsang ntshetsopele ya diindaseteri tse matla tsa lehae tse kgonang ho fana ka ditlhoko tsa baahi ba rona. Ho amohuoa mobu le ho theoa ha tsamaiso ea mesebetsi ea bafalli ho boletse hore ke batho ba fokolang haholo Afrika Boroa ba phelang ka mobu ‘me ba ameha temong e le ho khotsofatsa litlhoko tsa bona tsa lijo kapa ho hlahisetsa ‘maraka oa lehae.
Ho tloha ka 1994 ho isa ho 2002 mesebetsi e fetang milione e le ‘ngoe e ile ea lahleheloa ke mosebetsi mme tlhokeho ea mesebetsi e nyolohetse ho feta 40%. Tahlehelo e kholo ea mesebetsi e tsamaellana le ho hlahisoa ha leano la lisebelisoa, kaha phokotso ea tšebeliso ea chelete ea mmuso, tokoloho ea khoebo le khoebo ea poraefete e sitisitse moruo le ho baka tahlehelo e eketsehileng ea mesebetsi. Mesebetsi e meng e limilione tse 1,2 e ile ea lahleha lipakeng tsa Mphalane 2008 le Hlakubele 2010 ka lebaka la ho qaleha ha mathata a lichelete lefatšeng ka bophara, a fetotsoeng ho putlama ho hoholo ha ba bangata ba neng ba tlositsoe mobung ba ka fumana mesebetsi makaleng a mantlha a moruo. moruo.
Naha ya Afrika Borwa hore e kgutlise serithi sa baahi ba yona ke hore e kenye tokelo ya ho sebetsa ebe molaotheong. Mmuso o nke bohato ba fana ka menyetla ya mesebetsi hobane thlokeho ya mesebetsi ke karolo ya ntwa e tswelang pele ya tokoloho le tekatekano Africa Boroa